21 July 2009

stripovski Trnfest


7. festival Trnfest, ki ga organizira KUD France Preseren v Ljubljani, bo
po devetih letih spet v znaku devete umetnosti, stripa.


SLOVENSKI STRIPOVSKI KLASIKI



Festival Trnfest (Kud France Prešeren, Ljubljana)

28. julij – 7. sept. 2009

stripovske razstave, albumi, zbornik ...

KUDov Trnfest po devetih letih zopet gosti strip. V seriji stripovskih razstav se skupaj in posamično predstavljajo slovenski stripovski avtorji. Končno si boste v Ljubljani lahko ogledali razstavo, na kateri bodo zbrana dela blizu 60 slovenskih ustvarjalcev stripov. Sledili pa bosta se samostojni razstavi dveh izredno plodovitih slovenskih ustvarjacev stripa, Zorana Smiljanića in Marka Kocipra. Razstava Jazbec in ostali svet Marka Kocipra bo hkrati premierna predstavitev istoimenskega albuma tega avtorja.



1. SLOVENSKI KLASIKI V STRIPU

odprtje: 28. julij 2009 bo 20.00

razstava stripovskih reinterpretacij slovenske umetnosti in kulture

28. julij – 10. avgust 2009

www.ljudmila.org/stripcore/o

Slikovna knjiga Slovenski klasiki v stripu, ki sta jo maja izdala tednik Mladina in stripovska revija Stripburger, je obsežen zbir kratkih, večidel satiričnih stripovskih upodobitev, ki so jih številni slovenski stripovski ustvarjalci posvetili našim nacionalnim umetnostnim veličinam, njih poglavitnim in občepoznanim umetniškim delom, kot tudi nekaterim svojstvenim pojavom znotraj slovenske kulture vobče.

S tem zbornikom (katerega zametki segajo v leto 1991), sta Tomaž Lavrič in Ivo Štandeker (1961-1992), njegova duhovna očeta, želela domači strip približati in priljubiti preprostemu ljudstvu. Zakladnica slovenske literarne in širše umetniške ustvarjalnosti se je za ta namen izkazala kot nadvse prikladen vir navdiha.

Kot pravi Lavrič: “Poštenemu človeku se niti okreniti ni moč, ne da bi ničhudegasluteč kakšnega klasika pogazil. Saj že vsak Slovenec stihe kleplje, če že v zboru ne prepeva ali mehu ne razteguje. Iz tako plodovite, dobro nagnojene prsti narodove pa že mora vzrasti med bohotnim plevljem tudi prenekateri žlahtno dehteč cvet”. Stripi, zbrani v zborniku bodo zabavali narod, zlasti mladež, hkrati pa jih bodo skozi smeh osvetljevali in poučevali o žlahtnih stvaritvah tako naših starih kot tudi sodobnikov ter jih morebiti spodbodli tudi k poznejšemu samostalnemu prebiranju in proučevanju le-teh.

Poleg klasikov slovenske literature in kulture nasploh, pa zbornik predstavlja tudi prerez slovenske stripovske ustvarjalnosti. Oziroma, tako Lavrič: »Skupaj smo napaberkovali vse, kar se jih pri nas s stripom bavi, če pa smo katerega po nemarnem izpustili, naj preveč ne zameri. Malodane vsi vabljeni so se dobrodušno odzvali pozivu in prispevali svoj delež, dva ali trije, ki si nikakor niso mogli odtrgati potrebnega časa, pa se zdaj gotovo že gorko kesajo. Nabrala se je navsezadnje v dobrem letu dni še slaba stotnija novih prispevkov zapovrh onih starejših, vsega vkup reci in piši okroglih dve sto naslovov, silna množina za domače prilike, od avtorjev vseh generacij, šol, stilov in zmožnosti.«

»Monumentalen, pretežno duhovit in mestoma pohujšljiv globinski prerez temeljnih del in občih mest slovenske kulture, od najvzvišenejših višav visoke umetnosti do najponižnejših nižav množične zabave, od halštatske dobe do postmodernizma, skozi pikro oko najbolj zavržene med vsemi umetnostnimi zvrstmi, stripa.

Klasiki, ki bodo brani, pomnjeni in citirani brez prisile.«

Lovro Matič, Mladina

Projekt Slovenski klasiki je potekal v več ustvarjalnih sunkih (prvi od njih se je zgodil že leta 1991), zaključuje pa se s pričujočo razstavo.

Na razstavi si boste lahko ogledali izbor originalov različnih avtorjev iz zbornika.



2. Zoran SmiljaniĆ & Marijan Pušavec: MeksikajnArji,

Slovenski fantje v Mehiki

odprtje: 11. avgust 2009 ob 20.00

razstava stripov

11. – 24. avgust 2009


Predstavitev stripovskega seriala z avtorjema: čet., 13. 8. ob 20.00


Projekt Slovenski klasiki v stripu je poleg stripovskih interpretacij slovenskih umetniških del tudi pregled slovenske stripovske ustvarjalnosti skozi generacije. Z drugo razstavo v sklopu Slovenski stripovski klasiki predstavljamo avtorja iz Mladininega kroga, generacije, ki je projekt inicirala.


Zoran Smiljanić (1961) v sodelovanju s soscenaristom, Marijanom Pušavcem, v zadnjem epskem delu, Meksikajnarji, obravnava del slovenske zgodovine, hkrati pa avtorja lahko štejemo med slovenske stripovske klasike, med avtorje, ki bodo s svojim obsežnim stripovskim opusom pustili globok pačat v slovenski stripovski zgodovini


Projekt Meksikajnarji je ambiciozno zastavljena zgodba, ki z mešanico zgodovinskih dejstev in fikcije osvetljuje malo znano, a zato nič manj zanimivo poglavje iz narodove zgodovine. Avtorja dosledno vztrajata pri zgodovinsko verodostojni in natančno dokumentirani zgodbi, ki je plod dolgoletnih raziskav, načrtnega zbiranja tekstualnega in vizualnega gradiva ter študijskega potovanja v Mehiko. Strip pa vseeno ni zgolj zgodovinski traktat, ki se drži dejstev kot pijanec plota, ampak skuša biti tudi bralcu prijazna in napeta zgodba, kjer sta si avtorja dovolila tudi nekaj pesniške oz. dramaturške svobode. Ustvarjalca se izogibata klišejem, ki jih poznamo iz podobnih (filmskih, stripovskih in literarnih) del in skušata skozi sodoben stripovski način predstaviti veliko pustolovščino, v kateri je sodelovalo nekaj čez 400 Slovencev.


Celoten projekt bo obsegal 5 knjig, skupaj 330 barvnih strani. Do sedaj sta izšla 2 dela, Miramar in Laibach.


Zoran Smiljanić se ukvarja s stripom, ilustracijo, karikaturo, oblikovanjem ter scenarističnim in publicističnim delom. V 80. in 90. letih letih stripe objavljal v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah: Naprej, Gorenjski Glas, Vidici, Yu-strip magazin, Pavliha, Delo, Problemi, Katedra in Mladina. Je avtor številnih plakatov, med opaznejšimi je bil Tedna mladih ne bo!, iz leta 1987, ki je vznejevoljil generalštab v Beogradu. Kratki strip Kje je revolucija? (objavljen v prilogi Gorenjskega glasa) je l. 1987 sprožil afero o rušenju kranjskih spomenikov, strip 1945 (Katedra, 1987) pa je sprožil kritike borcev, še posebej Jožeta Smoleta, ki je izjavil 'da je popolnoma neprimeren, ker partizani v njem cepajo kot zajci.' Od leta 1987 stripe bolj ali manj redno objavlja v reviji Mladina, kjer je skupno objavil okoli 800 strani. Leta 1999/2000 so večino njegovih stripov natisnili v štirih samostojnih stripovskih albumih, ki skupaj štejejo več kot 600 strani. Za Mladino je narisal tudi okrog 20 naslovnic in številne druge ilustracije.




3. Marko Kociper: Jazbec in ostali svet

odprtje: 25. avgust 2009 ob 20.00

razstava stripov in predstavitev novega albuma

25. avg. – 7. sept. 2009



Sklop razstav pod skupnim naslovom Slovenski stripovski klasiki zaključujemo z razstavo Marka Kocipra, avtorja generacije, ki je zaključila projekt Slovenski strip klasiki. Nedvomno gre tudi za enega trenutno najbolj plodovitih slovenskih avtorjev z izredno svojskim likovnim in pripovednim avtorskim pečatom.


Rdeča nit, ki se vleče skozi stripovsko ustvarjanje Marka Kocipra (1969) je erotika. Zdrsu v ceneno pornografijo se avtor izmika s humorjem, ter z grotesknostjo in absurdnostjo situacij, v katere zapleta svoje like. Njegove stripe bi lahko definirali še z nekaterimi drugimi zvrstnimi oznakami; zlasti sta to avtobiografija in satira, občasno tudi znanstvena fantastika.


Omenjene lastnosti veljajo tudi za novi Kociprov album Jazbec in ostali svet, ki bo izšel v zbirki Republika Strip. Album združuje zgodbe, ki so doslej izhajale v nadaljevanjih v reviji Polet. Zgodbe temeljijo na pripovedkah severnoameriških indijancev, očividno pa jih je avtor cepil z lokalnim duhom. Čeprav Kociprov stripovski svet poseljujejo antropomorfni živalski liki in vesoljci (»ljudje z zvezd«), imamo namreč občutek, da nismo daleč od našega tukaj in zdaj. V središču je kajpak Jazbec, ničkaj kreposten lik - zabušant, ženskar in neskromen pivec. V njegovih slabostih pa je tudi nekaj ljudskega, kar ga dela simpatičnega.


Marko Kociper je debitiral z albumom Svinjsko dobrih osem let (MKC, Koper 2000). Sledila sta mu albuma Podgana (2002) in Dika (2005), ki sta oba izšla pri Forumu Ljubljana. Pri isti založbi je izšla tudi antologija Deveta soba, ki vključuje Kociprov strip Prvič. Poleg albumskih izdaj se lahko Marko Kociper pohvali tudi z objavami v številnih serijskih publikacijah; od leta 2005 dalje je to zlasti Polet, v katerem tedensko objavlja svoje stripe. Poleg tega je doslej objavljal tudi v Delu, Mladini, Poliglotu ....


Poleg originalnih strani iz albuma Jazbec in ostali svet, ki bo premierno predstavljen na odprtju, bo razstava vključevala tudi Kociprova dela starejšega datuma: Erotični almanah, Hardy hard hotel, Deja vu in Prvič. Z izjemo zadnjega med omenjenimi stripi, ki je izšel v antologiji Deveta soba, gre za dela, ki doslej še niso bila zbrana v knjižni obliki.

04 July 2009

Lorenzo Mattotti, Claudio Piersanti: STIGME




V Stigmah sta ustvarjalne moči združila risar Lorenzo Mattotti in scenarist, večkrat nagrajeni romanopisec, Claudio Piersanti. Glavna odlika te mistično obarvane zgodbe o svetništvu v modernem času so Mattottijeve skicozne, vendar energične risbe. Stigme so prvič izšle v francoski izdaji leta 1998 in so postale eno najbolj znanih Mattottijevih stripovskih del.

V življenju svetnikov stigme oziroma Kristusove rane predstavljajo znamenje posebne božje milosti. Za junaka istoimenskega stripa - brezimnega hrusta in alkoholika z družbenega roba - pa so prej prekletstvo kot blagoslov. Skrivnostne rane, ki se brez pravega razloga pojavijo na njegovih dlaneh, še poslabšajo njegov nezavidljivi položaj; stanejo ga službe, stanovanja, in ga prisilijo, da zapusti rodno mesto. Tako se junak poda na mukotrpno romanje, razpet med življenjem, kot ga je poznal dotlej in vlogo, ki mu jo narekujejo stigme, in v kateri bi ga radi videli tudi mnogi izmed ljudi, s katerimi se srečuje.

Lorenzo Mattotti (r. 1954) je eden najbolj žlahtnih risarjev v sodobnem italijanskem stripu, kot tudi širše. Njegove podobe so v sodobni strip vnesle novo dimenzijo subtilnosti, elegance in prefinjenega občutka za barvo. Svoje mojstrstvo je doslej najbolje izrazil v stripovskih albumih kot so Fires, Labyrinthes, Caboto, L'Arbre du Penseur, Dr. Jekyll & Mr. Hyde ter v pričujočih Stigmah. Poleg tega je Mattotti v svetu canjen tudi kot ilustrator; s svojimi ilustracijami je oplemenitil revije in časopise kto so The New Yorker, Le Monde,Vogue .... Pri nas smo ga lahko občudovali tudi v animiranem omnibusu Strahovi pred temo, za katerega je prispeval enega od animiranih filmov.

Claudio Piersanti se je rodil leta 1954. Pri založbi Feltrinelli je objavil romane Nikogaršnja hiša (Casa di nessuno, 1981), Hudobni pogledi ljudi (Gli sguardi cattivi della gente, 1992), Luisa in molk (Luisa e il silenzio, 1997, nagrada Viareggio), Charles (2000), Obešenec (L'appeso, 2003), Ukazoval je oče (Comandò il padre, 2003), Vrnitev domov Enrica Metza (Il ritorno a casa di Enrico Metz, 2006, nagrada Campiello). Leta 1989 je objavil zbirko kratkih zgodb Ljubezen odraslih (L'amore degli adulti), ki je leta 1998 izšla še v razširjeni izdaji. Dolgo je delal kot znanstveni novinar, posvečal se je zlasti temam s področja nevrobiologije. Je tudi avtor filmskih scenarijev, sodeloval je predvsem z režiserjem Carlom Mazzacuratijem.

Prevod: Gašper Malej

maj 2009, A4, barvna naslovnica, ČB notr., 188 str., 12 eur

02 July 2009

Stripburger on face-fucking-book


Yes its sad but true, you can now find your favorite magazine right next to your friends. Check our updates and buy our stuff.

facebook.com/stripburger.